Dve deklici, en balkon, nobenega avtomobila

Fotografija kot merilo drugega časa Leta 2008, ko so na Bregu avtomobili stali v vrstah, je bila nekaj deset metrov stran posneta ta fotografija. Čez reko, z daljšim objektivom. Na njej ni nobenega avtomobila. Senčniki nad praznimi stoli. Zid, po katerem se vzpenja bršljan. Okno, v katerem se odseva notranjost tuje kuhinje. In zgoraj, med lončnicami, dve deklici na balkonu — ena zamaknjena v igro, druga zazrta nekam čez. Merilo tistega časa je bilo jasno in vsem razumljivo: prostor je toliko vreden, kolikor vozil sprejme. Po tem merilu na tej sliki ni ničesar. Balkon ne sprejme nič. Bršljan enako. Deklici sta samo tam. To je natanko tisto, kar je merilo spustilo skozi sito — in prav to je nekdo tistega leta pobral s tal. Fotografija ni nedolžno gledanje. Kdor jo posname, si vzame pravico opazovati. Deklici nista bili ogovorjeni in nista vedeli, da sta v kadru; razdalja, ki je omogočila…