Apokalipsa, oštevilčena 56

O katalogu iz Sarajeva 1987, o fotografiji in o državi, ki je bila takrat še samoumevna Na naslovnici piše Jugoslovanska fotografija '87. Spodaj Sarajevo. V kazalu, med uvrščenimi klubi iz cele države, Foto klub »Zrno«, Titovo Velenje – mesto, ki se je pisalo s Titovim imenom in se čez nekaj let ne bo več. Pod zaporednima številkama 55 in 56 dve fotografiji Barbare Jakše, sedaj Melisse Stelle: Pejzaž in Apokalipsa. Nihče, ki je katalog tiskal, ni vedel, da drži v rokah zadnji ali skoraj zadnji zvezek nečesa, kar se je pisalo z veliko začetnico in bo čez pet let obstajalo samo še v katalogih, kakršen je ta. To je prva stvar, ki jo dokument pokaže, in za fotografijo najbolj bistvena. Vsaka fotografija je memento mori – z rezanjem trenutka iz toka časa priča prav o tem, da čas neustavljivo kopni. Toda katalog gre dlje od posamezne slike. Priča o mreži, ki je te slike povezala: o zvezi…