Oblikovanje razglednice kot grafičnega lista

Panorama kot glasba. Prostor, ki je hkrati končen in brez roba Serija panoramskih razglednic Ljubljane izhaja iz odločitve: razglednico obravnavati kot samostojen grafični list. Oblikovanje Barbare Jakše to izpelje z izjemno omejenimi sredstvi — brez okvirjev, brez logotipov, brez barve; ostane le podolgovata kartica iz kremnega, nekoliko toniranega papirja, fotografija, potisnjena visoko proti zgornjemu robu, in ena sama vrstica drobnega besedila pod njo, ves preostali prostor pa je namenoma prazen. Ta praznina je nosilna: širok spodnje del deluje kot podlaga in hkrati kot tišina, v katero se panorama izteče, in ker je rob pod sliko občutno večji od tistega nad njo, dobi razglednica rahlo napetost navzgor, kot bi podoba lebdela. Naslovnica serije sledi isti logiki, le da je zgornji del prepuščen tipografiji — razprtim verzalkam naslova GLASBA PANORAM NESKONČNE KONČNOSTI PROSTORA in…