Zbirati svet

Bolšji trg, Breg Na mizah leži tisto, kar je nekomu nekoč nekaj pomenilo: uokvirjene podobe, škatle, posoda, drobnarije, ki so imele svoje mesto v neki dnevni sobi. Susan Sontag je zapisala, da skozi fotografije vsaka družina sestavlja svojo kroniko — prenosni komplet podob, ki priča o njeni povezanosti. Tu vidimo, kaj se s temi kronikami zgodi, ko ostanejo brez lastnika: postanejo predmeti, in predmeti imajo ceno. Nihče od tistih, ki brskajo, ne ve, kdo je na slikah, in prav to je pogoj, da jih je mogoče kupiti. Dokler je podoba spomin, se je ne prodaja. Ko neha biti spomin, postane snov — lepa, stara, primerna za nad kavč. Ista reč, drug status, in razlika ni v njej, ampak v tem, kdo stoji pred njo. Besedilo in fotografije: Melissa StellaFotografije: Ljubljana, 2024 · Besedilo: 2026 M Na prvi fotografiji se most zrcali v Ljubljanici. Skušnjava je, da bi rekli: to je zgolj odsev, zgolj…