Brati slogan, gledati jamo

Napredek na plakatu, blato v jami, mi na prehodu Na prvi fotografiji stojiš v kiosku sredi gradbišča in bereš, kaj ti sporoča napredek. Ljudje. Planet. Napredek. Strategija, razdeljena v skrbno oštevilčene razdelke — zmanjšanje emisij, krožno gospodarstvo, digitalizacija — vsak s svojo kodo QR, ki obljublja, da se za njo skriva še več veljavnosti. To je mišljenje v svoji samozadostno deklarirani obliki: gladko, legitimirano, brez blata. Za steklom pa zeva jama. Tam ni sloganov, tam so cevi, armatura, razkopana zemlja, ljudje v čeladah. Prav tam, v "umazani praksi", je ponavadi mnogo več mišljenja kakor v mišljenju, ki se samo razglaša za takšno. Steklo med obema ni le pregrada pred prahom. Je razmejitev med proizvodom in njegovo proizvodnjo — med tem, kar velja, in tem, kako se veljavnost sploh dela. Korporativni slogan hoče biti legitimen sam po sebi, kot da veljavnost izvira iz njega.…