Nova pot. Prava smer?

Nova pot. Prava smer?

Nova pot. Prava smer? 1920 1080 Artkontakt

Koronavirus. V luči aktualnega dogajanja imamo čas za razmislek. O marsičem. Sebi. Iskanju in povezovanju z notranjim otrokom. Skrivnih željah. Ljubezni. Spominih. Zamerah. Odpuščanjih. In ranah. Pa tudi o stvareh daleč stran od naših vsakodnevnih opravil na zemlji. Potujemo lahko svetlobna leta izven naših galaksij do eksoplanetov. In še dlje.

Verjamemo v energije, vibracije. Aktualne besede s katero se srečujemo vsepovsod. Od oglaševalsko usmerjenih radijskih kanalov do globoko ezoteričnih družbeno omrežnih pozivov k zdravljenju zemlje ali samega sebe. Za marsikoga morda tovrstno reklamiranje predstavlja tudi polnjenje denarnice za udobno življenje. Morda. Kakorkoli. Vemo. Kolektivna zavest obstaja in obstaja individualna zavest. Tako z eno kot drugo, vsak od nas upravlja. Z družbo v najširšem kot tudi najožjem pomenu besede, kot volivec ali kot član družine. Ko se pritožuje čez vlado, prijatelja, ženo ali ko pozitivno podpre enega, drugega, tretjega. Stvar izbire! Vsekakor pa se vse zapisuje, v mrežo plasti zavesti vesolja. In nič ne ostane skrito, nekaznovano, pozabljeno vendar pa, zakaj bi bilo nagrajeno? Dobrota je samoumevna.

Letošnja pomlad je zanimiva. Drugačna. Za posameznika ali skupine, ki jim je izraz blizu, je letošnja pomlad, legendarno drugačna. Pomlad 2020. Pomlad 22 ali pomlad 4. Numerologi lahko odkrivajo kvadratno ostrino v številki štiri, raziskovalci teorij zarot lahko odpirajo spiritualna odkritja o številki 22. Ali pa odkrivajo pomen COVID-19. Nepomembno! Resnica je očitna. Tako prijazna in lagodno kot je bilo življenje do leta 2020 je težko pomniti. Tudi za ranljive skupine. Slovenski kralji ulice, oziroma brezdomci imajo svoje glasilo, ki ga s steklenico vina v eni roki prijazno in vljudno prodajajo pred vhodom v trgovin. Centri za socialno delo imajo vrsto obrazcov za vloge finančnih pomoči razvezanim družinam, socialno ogroženim posameznikom. Slovenska mikro, majhna in srednja podjetja imajo vrsto možnosti vložiti tisoč in eno prijavo za različna dodatna finančna sredstva. Izbiramo lahko med miljon in enim izdelkov na policah neštetih trgovin. Obstaja nešteto vrst prehran, diet, kuhinj. Zmišljujemo si kaj bomo jedli, morda vegeterijansko brez ali z jajci, brez ali z mlekom, vegansko ali se bomo za postili, za zdravje ali iz verskega prepričanja. Verjamemo v svete krave, katerim smo se v šolskih klopeh smejali, le kako jih Indijci ne pojedo, hkrati pa se čudili kako uboga, mršava so ta živalska bitja, ko jim kolki prebadajo tanko kožo za razliko od naših lepo rejenih slovenskih krav, ki se zadovoljno pasejo na travnatih pobočjih čudovito zelene in čiste Slovenije. Seveda so tudi v Sloveniji napake, kar nekaj jih je, vendar ali obstaja kraj na planetu zemlja, ki je popoln?

Če se navežem nazaj na letošnjo pomlad. Drugačna je. Cel svet je osvetljen z istim soncem, kar je sicer tako očitno in tega kljub temu ne vidimo. Nenavadno pa je, da je cel svet enoten v reševanju skupnega izziva, v boju proti skupnemu sovražniku z očarljivim imenom. Koronavirus, COVID-19. Numerologi imajo spet polne roke dela, ponovno so lahko pametni. Praštevilo. Zakaj ravno to, kaj pove, kam vodi, kaj nakazuje. Tudi o imenu se lahko marsikaj pove. Korona. Krona. Resnica pa je tako očitna. Neverjetno je, da so šole, vrtci, javni prostori zaprti. Da je socialno življenje povsem ukinejno. Koncerti in javni dogodki odpovedani. Ljudje pa so doma v krogu družine, končno drug z drugim. Država pa brezhibno in skorajda popolno opravlja svoje naloge. Resnica je očitna. Mesec dni nazaj, nihče ne bi verjel, da je kaj takšnega možno. Nasprotno, če bi si človek upal napovedati kaj takšnega, bi ga odpustili, izključili, oklicali za norega. In ta drugačnost je uspela v dveh tednih cel svet popeljati v zavest o pripadnosti drug drugemu. Pomoči drug drugemu. Skrbi za drug drugega. Naenkrat ni več pomembno kdo bo koga očrnil, izigral, oblatil, da bi se finančno ali kako drugače okoristil, naenkrat je na prvo mesto postavilo življenje. Dejansko se je čas v družbenem kontekstu ustavil. Ustavil za razmislek. Razmislek o življenju.

Nekateri na družbenih omrežjih delijo čudovito nostalgične slike iz svoje mladosti, družbeno medijska igra. Prikupna in zabavna. Drugi dobrohotno opozarjajo na nevarnosti uvajanja 5G. Tretji prosvetljujejo o vrednostih življenja. Četrti se na daljavo združujejo in energetsko zdravijo. Peti omalovažujejo vrednost denarja, dragocenih nepremičnin, razkošnega življenja s sočasno objavljenimi fotografijami samega sebe v prefinjeno izbranih oblačilih na elitnem prostoru. Šesti poučujejo o ponotranjenosti vrednot. Vendar. Koronavirus ne bere. COVID-19 ne bere prispevkov, mnenj, objav, ideologij, namenov, nasvetov. Obstaja, nevidno. Pa ne kot neviden mož, v filmu. Obstaja nevidno in konkretno.

Nekaj neskončno dragocenega in neprecenljivega je v trenutni situaciji. Spoznanje, da je svet lep in ljudje dobri. Da je zemlja čudovita. Da je življenje božansko. Čeprav, ne bo lahko. Sploh ne. Tudi morje je pred nevihto, neskončno lepo. Mirno in gladko. Dokler ne udari strela. Dokler se ne dvignejo valovi. Dokler ne zaveje veter. In zavest je tista, ki je tako dragocena za določitev prave smeri. Pravih odločitev. Imamo čas, vendar ne tako zelo veliko kot morda mislimo. Imamo čas za razmislek o dobrih stvareh. Ljubezni, iskrenosti, prijateljstvu, sočustvovanju, razumevanju. Lahko rečemo temu, pozitivnih vibracijah, energiji? Morda. So pa stvari precej bolj preproste. Gre za dobre misli. Kot za staro dobro molitev Očenaš. Takšni ali drugačni izrazi so zgolj marketinško piarovski triki.

Koronavirus ima jasno sporočilo. Skupine, skupnosti, druženja potrebujejo osvežitev. Zakaj? Dajmo na stran, so skupnosti dobre ali slabe. Takšne in drugačne so. Primer druge svetovne vojne jasno kaže, da so lahko uničujoče nevarne. Skupnosti so lahko čudovite. Koncerti, zabave, ples, organizirana potovanja. Sem pa prav fascinirana nad tem, kolikokrat sem v zadnjih časih zasledila ta izraz med prijatelji. Zgradimo skupnost. Ko so izrazili željo, potrebo po izgradnji združevanja. Drži pa, da se nekako nisem ogrela. Nisem začutila potrebe po tem. Vsak skupnost ima mejo. Kot koža omejuje človekovo osebnost v kontekstu telesa. Podobno. Nekaj je zunaj, nekaj je znotraj. Eno je dobro, drugo je slabo. In to me neskončno moti. Ne najdem se. Moti me meja. Moti me delitev. Dobri, slabi. In kakorkoli, prednost koronavirusa je, naj se sliši še tako čudno, ne izbira. Dobri ali slabi. Grdi ali lepi. Verni ali neverni. Črni ali beli. Za virus so enaki. Prav starševsko uvideven je zgolj pri starosti. In od tu morda, naenkrat zavest, da smo združeni. Združeni v razumevanju, da je dejansko naš lep modri planet ena sama velika skupnost.

Barbara

Se nadaljuje.

Rilkejeva pot. Devinske pečine pri Trstu. 3. 3. 2020

Bolečino pijemo
Skozi dno se vidi svet
Lepota je skrita v nas
Vse navidezno je laž
Sijaj in beda, drek zlato
V žepih ni to kar imaš
Pripada ti le to
Kar na srečo zaigraš… zaigraj

In pusti naj te nosi voda, la, la, la, la

Povej vsem da si odkrit
Streljaj ravno v oči
Poljubi roko bližnjega
Da bi videl če še znaš
Tam kjer si ustavil film
Tam kjer ostali so ljudje
Spomni se zdaj ko si sam
Reci ljubiti še znam.

 

Aktualne novice. BBC News. Koronavirus https://www.facebook.com/bbcnews/videos/691589611612843/?notif_id=1585258837825162&notif_t=live_video

 

 

Leave a Reply