Tehnologija

JE SVET BOLJŠI?

JE SVET BOLJŠI? 630 354 Artkontakt

Je svet boljši kot je bil ali… ?

Seveda, ko redno sledimo dnevnim novicam, se težko znebimo občutka, da je svet slab. Protesti, klimatske spremembe, izraba naravnih virov, neobvladljivo naraščajoče prebivalstvo, revščina. Deluje kot, da je svet v breizhodni stiski. Pa je res?

Vsakodnevno realnost oblikuje poplava slabih novic, medtem ko statistični podatki izkazujejo drugačno sliko in podajajo znaten padec deleža revnega prebivalstva, manj kriminalnih dejanj in uspešen boj proti različnim boleznim. Komu verjeti?

Poleg tega pa, zakaj bi medijem tako veliko pomenilo, da bi ljudje verjeli, da je svet slabši kot je v resnici? Morda gledalci preprosto raje spremljajo in verjamejo slabim kot dobrim novicam? Nenazadnje, ponudniki se prilagajajo potrebam kupcev in ne obratno.

Poglejmo nekaj podatkov za preteklo stoletje:

Pismenost v globalnem okviru se je v zadnjem stoletju zvišala iz 32% na 85%;
Število demokratičnih vlad se je povečalo iz 16 na 123;
Življenjska doba se je iz 51 let podaljšala na 82 let;
Delež prebivalstvo v revščini je padel iz 82% na 9%.

Postavimo si vprašanje. Kdo je sprožil te izjemne spremembe, v res hitrem času in zakaj? Medtem si lahko nalijemo kozarec čiste vode, narežemo svež ananas, si pripravimo zeleni čaj.

Osnovne potrebe ljudi za kakovostno bivanje:

Hrana;
Voda;
Bivalni prostor;
Dostop do izobraževanja;
Dostop do zdravstveno oskrbe;
Osebna svoboda.

Kaj od naštetega predstavlja razliko od bivanja v preteklosti in danes? Kje je temeljni napredek? Izobraževanje, zdravstvena oskrba, informacije? Če je svet resnično slabši, v čem in zakaj?

Vsekakor, v preteklih stoletjih je bilo narejenega ogromno kar je ljudem spremenilo življenje, iz sicer bolj naravno biološkega, nevarnega, kratkega v urbano tehnološkega, varnega, dolgega. Nostalgično si lahko zamišljamo kako prijetno je bilo lovcu loviti srno, se greti ob ognju, nabirati gozdne sadeže…

 

 

 

Kaj so ljudem omogočile informacijske tehnologije v preteklih tridesetih letih:

Širok dostop do znanja, informacij, kultur;
Brezplačno komunikacijo ne glede na razdalje;
Kupovanje in prodajo izdelkov ne glede na lokacijo;
Kopico novih storitev za udobnejše življenje.

Manj kot deset nazaj so bile kakovostne elektronske naprave vredne celo premoženje od 10.000,00 EUR naprej, danes imajo ljudje s pametnimi telefoni v dlaneh moč Nasinih računalnikov iz davnega leta 1969, ko je človek prvič stopil na Luno.

Nova generacija tehnologij se prvenstveno povezuje z informacijsko tehnologijo:

Umetna inteligenca;
Robotika;
Digitalna proizvodnja;
Nano materiali;
Digitalna biologija.

In v konvergenčnem prepletu bodo te novo tehnologije sposobne močno dvigniti raven bivanja in podaljšanje življenja.

Nekaj primerov:

IBM Watson Health. Tehnološko orodje v obliki umetne inteligenca kot pomoči zdravnikom pri diagnosticiranju bolezni;
Sončne celice. Cenejši in bolj trajnostni vir energije kot so fosilna goriva. Tovrstna energija bo kmalu zagotavljala skorajda povsem brezplačno in mnogo bolj čisto energijo;
Googlov GMNT lahko omogoča razumevanje različnih jezikov, skorajda tako kot človek;
Udobna samovozeča vozila so med najbolj varnimi in zabavnimi na svetu.

Kdo so ti ustvarjalci sprememb?

Inovatorji lahko ustvarijo ogromne spremembe z izjemnimi orodji, ki so bila včasih na razpolago zgolj ustanovam s takorekoč neomejenimi finančnimi sredstvi in vnesejo tehnološke rešitve dostopne vsakomur. Videti je, da ima človeštvo sedaj priložnost, prispevati k reševanju največjih izzivov, samostojno, samoiniciativno in odgovorno v treh kategorijah, ki neprenehoma pospešujejo razvoj:

Inovatorji. Podjetniki, inovatorji, ki se brez strahu lotijo največjih izzivov in ustvarjajo nove tehnologije ter rešitve za odpiranje novih poslovnih priložnosti za dvigovanje kakovosti življenja;
Tehno človekoljubi ali filantropi. Sodobni filantropi za razliko od starodobnih, ki so se posvečali prvenstveno umetnosti, namenijo znaten del finančnih sredstev v socialno podjetništvo, zdravstvene in družbene izzive človeštva.
Množica. Glede na skorajda že vseplošno internetno dostopnost, po ocenah podjetja Cisco, naj bi bilo spletno povezanih že preko 4 milijarde ljudi, to omogoča povezovanja v globalne debate, gibanja, pridobivanja novih znanj in ustvarjanja inovativnih poslovnih priložnosti tako zase kot svoje skupnosti.

Bertolt Brecht je rekel Knjiga je orožje, vzemi jo v roke. In najmogočnejše orodje človeštva je orožje. Torej kaj lahko naredimo z znanjem, da bo svet boljši? Ob tem, da ne smemo pozabiti, optimizem in pozitivna naravnanost sta edina ključa s katerimi se odpirajo vrata pravih spoznanj.

Vir: SingularityHub
Graf: Nishan Degnarain, Environment and Planetary Health, ExoWorld, April 2020.
Fotografija: Barbara Jakše. Kostanjevica na Krki, Slovenija


Urednica bloga je Barbara Jakše. Zanima se za trajnosten razvoj, zdravstvo, medicino, socialno podjetništvo, eksponentne tehnologije oziroma vse kar se navezuje na aktivno soustvarjanje boljšega sveta in prihodnosti za vsakogar.

Ko ne piše, bere, fotografira, snema, pripravlja, producira, vodi projekte, jo najdete na sprehodu z bostonskim terierjem Garijem ali pa na letalsko raziskovalnih pohodih po svetu z laptopom v eni in s fotoaparatom v drugi roki.

ŽIVALI IN ŠTETJE

ŽIVALI IN ŠTETJE 630 354 Artkontakt
Nekoč je živel papagaj, ki je znal šteti. Njegovo drobno srce je imelo sposobnost razumevanja globokih sporočil vesolja. Koliko zvezd je na nebu, zakaj so tam, koliko časa bo sonce dajalo svetlobe za življenje, zakaj bivamo na Zemlji… Ni se spraševal o vrednosti svojega znanja. Preprosto je prepustil svoji drobni duši, da so skoznjo tekle ljubeznive besede. Nobene ponudbe, nobenega računa. Bival je v sozvočju tega sveta. Njegov skromen cilj je bil zgolj osrečevati.

Vsekakor ljudje nekje globoko v sebi verjamemo, da smo precej drugačni od ostalih živali. Kaj naj nam daje to prepričanje, zavedanje? Kaj je tisto kar nas dela svojstvene, nas postavlja pred ostale živalske vrste do te mere, da svojo superiornost izkazujemo s tem, da upravičujemo obravnavo živali v laboratorijih, farmah, v domačem okolju po lastnih prepričanjih?

Veliko filozofov je razglabljalo o tem in mnogi so ugotovili, da je prednost človeka jezik, ki osmišlja njegovo miselno življenje, daje pomen njegovemu bivanju.

So se pa pojavila dognanja preko papagajev in šimpanzev, ki naj bi dokazovala, da živali zmorejo izražanje v človeškem jeziku. Bo to resnično odprlo drugačno razumevanje kognitivnih značilnosti živali? Med filozofi so se začela treti mnenja, kaj živali v lingvističnem kontekstu resnično zmorejo…

V angleškem prispeveku Animals That Can Do Math Understand More Language Than We Think, SingularityHub je tema obravnavana podrobneje.

Drugačen pogled na živali lahko v našem odnosu do njih marsikaj spremeni in odpre bolj poglobljeno razumevanje bivanje na tem planetu…

1. Ali živali zmorejo več kot se ljudje zavedamo?
2. Kaj meni Robert Brandom o razumevanju pomena besed, njihovi medsebojni povezavi, razmišljanju?
3. Kaj povedo v vsakodnevnem življenju številke, kako jih ljudje obravnavamo?
4. Zakaj bi se morali zanimati za to ali živali zmorejo šteti, govoriti ali celo razumeti človeški svet?
5. Katere prednosti odlikujejo ljudi?

Vir: SingularityHub
Fotografija: Aleks Jeršič, Devin


Urednica bloga je Barbara Jakše. Zanima se za trajnosten razvoj, zdravstvo, medicino, socialno podjetništvo, eksponentne tehnologije oziroma vse kar se navezuje na aktivno soustvarjanje boljšega sveta in prihodnosti za vsakogar.

Ko ne piše, bere, fotografira, snema, pripravlja, producira, vodi projekte, jo najdete na sprehodu z bostonskim terierjem Garijem ali pa na letalsko raziskovalnih pohodih po svetu z laptopom v eni in s fotoaparatom v drugi roki.